Zoisova zvončica (Campanula zoysii) drobna in nežna raste iz gole skale. Njeni modri cvetovi so kaj nenavadni. Ustje venca ni odprto kot pri drugih vrstah iz rodu zvončic, ampak zoženo. Raste samo v jugovzhodnih apneniških Alpah in je prava hči slovenskih planin, kakor jo je imenoval botanik Viktor Petkovšek. To cvetico je botanik Karel Zois (1756-1799) našel v Bohinjskih Alpah in na Storžiču. Poslal jo je celovškemu botaniku F. X. Wulfnu, ki jo je poimenoval po najditelju: Prvo poznanje zelo redke rastline dolgujem slavnemu gospodu Karlu pl. Zoisu, ki se posveča ves botaniki, ki ji žrtvuje vso pozornost, trud in čas, pa gotovo ne malo denarja. Že njena zunanja, morfološka zgradba nam pove, da je rastlina stara, da je relikt iz terciarja, eden naših najlepših in najznačilnejših starejših endemitov. Proti zahodu sega še v Karnijske Alpe, v Ziljske Alpe na Dobrač, na jugu pa do Trnovskega gozda. Zoisova zvončica bi bila lahko simbol naših, slovenskih Alp.
Zoisova zvončica krasi skalne razpoke, trate in grušč v osrednjih Karavankah pa porašča najlepši otrok naših gora, mala rumena Zoisova vijolica (Viola zoysii). Tako jo je navdušeno v strokovnem opisu imenoval njen boter Wulfen. Okrog leta 1785 jo je našel baron Karel Zois. Neznano rastlino je živo, še z zemljo, iz kranjskih Alp, ki meje na Koroško, Zois poslal v Celovec. Wulfen jo je poimenoval po najditelju in opisu dodal še ročno pobarvano risbo.