Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia pastinacifolia) je dobila ime po prvem botaniku slovenskega rodu in ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani Francu Hladniku (1773-1844), ki jo je leta 1819 našel na Čavnu, opisana pa je bila šele leta 1831 in poimenovana po najditelju.

Je edini endemični rod slovenske flore, saj se od bližnjih vrst toliko razlikuje, da jo imamo za predstavnico samostojnega monotipičnega rodu. Visoka je 15 do 30 cm, pritlični listi so pernato deljeni, bleščeče zeleni, segmenti so jajčasti in nazobčani. Bele cvetove ima v kobulu.

Glede rastišča ni izbirčna, saj raste tako na traviščih kot v skalnih razpokah. Uspeva v Trnovskem gozdu med Čavnom in Kucljem na južni ter Zelenim robom in Poldanovcem na severni strani. V Rdečem seznamu je kot starejši endemit uvrščena med redke vrste. V vrtu se je hladnikija razselila s svoje gredice in jo pogosto lahko vidimo, kako lepo raste ob številnih poteh.