Na skali na Belvederu raste bleščeči prstnik ali triglavska roža (Potentilla nitida), blazinasta, srebrno dlakava rastlina. V Juliani vzcveti le tu pa tam, bledi cvetovi so le medel odsev živo rožnato rdečih kapljic Zlatorogove krvi, posutih po grušču pod najvišjimi vrhovi. Svojo združbo ima v subnivalnem pasu pod mejo večnega snega. V Julijcih je dokaj pogosta, v Karavankah raste na Vrtači in Kepi, v Kamniških Alpah pa na Grintovcu. V slovenski zavesti se je ukoreninila kot Zlatorogova roža. V svojem pohlepu je človek lovec streljal na belega gamsa z zlatimi rogovi, da bi se polastil njegovih zakladov. Iz drobnih kapljic je zrasla čudežna cvetica in njeni cvetovi in srebrni lističi so ozdravili Zlatoroga. V besu je lovca pahnil v prepad in uničil svoje vrtove.

V tej bajki je poudarjena povezanost med človekom in naravo. Narava je človeku prijazna, če je človekov odnos do nje spoštljiv. Ko prekrši vsa pravila, se mu narava maščuje in hkrati najde še dovolj moči, da iz smrtnih kapelj krvi vzbudi v sebi novo življenje. Spregledati pa utegnemo belocvetno kobulnico z enkrat ali dvakrat pernato deljenimi listi, ki pa si jo je prav gotovo vredno ogledati.